Ščetkanje zob: če počnete to, ste v zgornjem enem odstotku

"Tisti kočnik, ki vam je zrasel pri šestih letih, je moral skozi večji del zgodovine človeka zdržati od šestega do petdesetega leta, morda do šestdesetega, če ste imeli srečo," je za portal Popular Science povedal dr. Matthew Messina, direktor zobozdravstvene klinike in onkološke zobne ambulante univerze Ohio State.

"Danes pa pričakujemo, da bo ta isti zob zdržal do devetdesetega ali stotega leta."

Da bi vaše zobe ohranili v dobrem stanju skozi daljše življenjsko obdobje, je pomembno ločiti preverjene nasvete od zavajajočih mitov in trendov.

Ne izpirajte ust po ščetkanju

Osnovna pravila za ustno zdravje so dobro znana.

"Priporočam štiri temeljne navade," pravi Messina. "Ščetkajte dvakrat na dan s pasto, ki vsebuje fluor, enkrat dnevno uporabite zobno nitko ali čistilce medzobnih prostorov, redno hodite k zobozdravniku in imejte uravnoteženo prehrano."

Če to izvajate, pravi, ste "v zgornjem enem odstotku". Tako preprosto je.

Namesto da usta po ščetkanju splaknete, raje samo izpljunite – tako daste fluoru čas, da okrepi zobno sklenino.

Če že želite izpirati, to naredite pred ščetkanjem, recimo med nitkanjem (nežno).

Zobje kot orodje? Raje ne

Messina opozarja, da zobe uporabljajte le za tisto, čemur so namenjeni – za grizenje in žvečenje hrane.

"Niso namenjeni trganju plastičnih etiket ali odpiranju embalaže," pravi.

Odpiranje steklenice z zobmi lahko povzroči, da se zob odkruši ali zlomi – v takih primerih je mnogo bolje poseči po kleščah kot po svojih sekalcih.

Izpiranje z oljem? To je bilo moderno pred 5.000 leti

Če želite zobni higieni dodati kakšen korak več, ga izberite premišljeno. Nekatere tehnike, kot je ajurvedska metoda izpiranja z oljem, se izvajajo že tisočletja.

Gre za to, da v ustih nekaj minut vrtite jedilno olje – na primer kokosovo – in ga nato izpljunete.

Messina pravi, da ni dovolj kakovostnih raziskav, ki bi dokazale učinkovitost te metode, a verjetno ni škodljiva – razen če imate vnetja v ustni votlini.

V posameznih primerih so poročali o prebavnih težavah.

"Ta metoda je bila morda modna pred 5.000 leti. Rad bi verjel, da smo od takrat napredovali," pravi Messina.

Aktivno oglje? Brusni papir za vaše zobe

Vsa alternativna zobna nega ni neškodljiva. Trenutni trendi, ki spodbujajo uporabo zobnih past z aktivnim ogljem, lahko resno poškodujejo vaše zobe.

Takšne paste oglašujejo kot belilne, saj odstranjujejo madeže – a podobno, kot bi belili parket z brusilko.

Oglje je abraziven prah iz oksidiranih naravnih snovi. Če ga redno drgnete v zobe, lahko obrabite sklenino – zaščitni sloj vaših zob.

"Ko je enkrat obrabljena, se ne obnovi," opozarja Messina in dodaja, da je "pretirana uporaba izdelkov za beljenje lahko zelo nevarna".

Ščetkanje zob kot trik za hujšanje?

Eno od prepričanj je, da ščetkanje zob zavira apetit. Po Messinovem mnenju to ni zaradi kemičnega učinka, temveč zato, ker po ščetkanju hrana pač "slabo" diši in okus ni prijeten – telo tako zazna, da je čas prehranjevanja mimo.

A čas obrokov je tisti čas, ko se prehrana in zobno zdravje dejansko srečata. Ko jemo, bakterije v ustih presnavljajo sladkorje in pri tem ustvarjajo kislino, ki razgrajuje zobe.

Če ves dan nekaj grizemo, to pomeni, da bakterije nenehno "jedo" – in vaši zobje so, kot pravi Messina, "cel dan v kisli kopeli".

Da bi to omilili, Messina priporoča, da prigrizke združimo z glavnimi obroki – na primer sladico pojemo po kosilu – in tako zmanjšamo število trenutkov, ko hranimo ustne bakterije.